Leto 2020

V letu, ki ga je v vseh pogledih zaznamovala pandemija COVID-19, je bil obseg trgovanja na slovenskem nepremičninskem trgu manjši kot pred epidemijo, cene nepremičnin pa so še naprej rasle. Najbolj občuten je bil padec prometa z nepremičninami v prvem valu epidemije od marca do maja. Na cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo epidemija ni imela večjega vpliva. Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo leta 2020 v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke. Pojavila se je občutna rast cen gradbenega materiala, ki je predvsem posledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije.

Cene nepremičnin

Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju. Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle. Z izjemo obalnega območja, kjer sicer še vedno visoka rast cen ni bila med najvišjimi, tako da so cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu v zadnjem času presegle cene v obalnih krajih.

Dejavnost trga

V geodetskih evidencah je bilo konec leta 2020 evidentiranih okoli 540 tisoč stanovanjskih enot v hišah in okoli 340 tisoč enot v večstanovanjskih stavbah. Vrednost stanovanjskih hiš, ocenjena z metodami množičnega vrednotenja nepremičnin je znašala okoli 55 milijard evrov, stanovanj v večstanovanjskih stavbah pa okoli 34 milijard evrov.

Leto 2021

Slovenski nepremičninski trg sta leta 2021 zaznamovala rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin in rekordno število transakcij z zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb, pa tudi oživitev trga poslovnih nepremičnin. Potem, ko je bilo število realiziranih kupoprodaj nepremičnin, z izjemo zazidljivih zemljišč, v letu 2020 zaradi ukrepov za zajezitev epidemije pričakovano manjše, se je v drugem »kovidnem« letu 2021 ponovno povečalo praktično za vse vrste nepremičnin.

Cene nepremičnin

Rast cen stanovanjskih nepremičnin je posledica presežnega povpraševanja, ki se mu ponudba z novogradnjami sicer počasi prilagaja. Na rekordno rast cen stanovanjskih nepremičnin v letu 2021 je v največji meri vplivala rast cen stanovanj v največjih mestih. Z izjemo Kopra, kjer je bila rast cen podpovprečna oziroma so cene stanovanj zrasle »le« za okoli 12 odstotkov. Med največjimi mesti je imelo največjo rast cen stanovanj Celje, kjer so cene zrasle kar za dobrih 20 odstotkov, v Kranju, Mariboru in Ljubljani pa je bila rast cen nižja za dve do tri odstotne točke. Daleč najvišja je bila sicer lani rast cen nepremičnin v gorenjskih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled) in njihovih okolicah, kjer so vsled velikega povpraševanja cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah in cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb zrasle za okoli tretjino.

Leto 2022

Stanovanjske nepremičnine so bile v 1. četrtletju na četrtletni ravni višje za 4,1, na letni pa za 16,9 odstotkov. Število prodaj je bilo na ravni lanskega povprečja. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (tj. rabljenih stanovanj in hiš skupaj) so se na četrtletni ravni zvišale za 5,2 odstotka. Cene rabljenih stanovanj so se zvišale za 5,5 odstotkov, cene rabljenih družinskih hiš pa za 4,7 odstotke. Rabljena stanovanja so se najizraziteje podražila v Mariboru (za 6,9 odstotkov), sledile so podražitve v preostali Sloveniji (za 6,3 odstotkov) in v Ljubljani (za 5,3 odstotke).

Cene nepremičnin

Cene novih stanovanjskih nepremičnin (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nižje za 6,8 odstotka. Cene novih stanovanj so se znižale za 8,7 odstotkov, cene novih družinskih hiš pa zvišale za 2,0 odstotka.