Kaj je služnost?

Služnost je lahko tako osebna, kot tudi stvarna. Kadar gre za osebno služnost, se ta nanaša na določenega upravičenca, zato ta ni prenosljiva. Tako poznamo rabo, užitek ali pa služnost stanovanja.
Prav tako pa poznamo služnostno pravico, ki je stvarna, je vpisana na določeno zemljišče in se ta prenese, ko se lastnik zamenja. Tako služnost pogosto srečamo, ko moramo koristiti tujo parcelo v korist zemljišča, ki ga imamo v lasti, na primer, moramo po tuji parceli urediti dostop.
Poznamo tako pozitivno, kot tudi negativno stvarno služnost. Za pozitivno gre takrat, ko gre za izvrševanje dejanj na tuji, služeči parceli, za negativno služnost pa takrat, ko zahtevamo od lastnika parcele, oziroma služečega zemljišča opustite določenih ravnanj.

Kdaj moramo pri gradnji skleniti služnost?

Postali smo lastnik novega zemljišča in želimo pridobiti gradbeno dovoljenje. V glavi že imamo zamisel, kako bi naj zgledala naša nova hiša, nismo pa še razmislili, kako bo potekal električni ali vodovodni priključek. Ker na zemljišču ni električne omarice, moramo elektriko speljati preko parcele soseda do javnega električnega voda. V tem primeru moramo s sosedmo skleniti služnostno pogodbo in služnost vpisati na njegovo zemljišče, drugače nam upravna enota ne bo izdala gradbenega dovoljenja. Izjemno pomembno je, da vse potrebno služnostne pravice uredimo preden začnemo s snovanjem projekta in preden želimo izrisani projekt vložiti za pridobitev gradbenega dovolejnja.
Pri nakupu parcele, ki nima dostopa do javne ceste, moramo biti previdni, da ima sosedova parcela, čes katero bo speljan cestni priključek, vpisano služnost v našo korist. Namreč, če se sosed ne strinja s potekom priključka čez njegovo cesto, ne bomo mogli pridobiti dovoljenja za granjo.