Gradnja hiše, kdaj lahko gradbimo hiše, vrstne hiše, dvojčke?

Pri tem je v Sloveniji najbolj razširjena oblika prostostoječih enostanovanjskih hiš, ki se z nobeno stranico ne stikajo s sosednjo stavbo. Hiša je lahko tudi dvostanovanjska, kadar sta v prostostoječi stavbi dve stanovanji, s skupnim vhodom.

Relativno pogosta oblika stanovanjske stavbe je tudi dvojček, kjer sta skupaj spojeni dve stanovanjski stavbi, ki imata enake gabarite, skupno parcelno mejo in ločeni parceli.

Med enostanovanjske hiše pa spadajo tudi vrstne hiše, ki so zgrajene v zaporednem nizu in imajo enake gabarite ter se z zunanjih zidom stikajo s sosednjim objektom.

Različna mesta po Sloveniji uravnavajo različni urbanistični plani. Kraji in mesta so ponavadi razdeljena na različne površine skupin stavb, s podobno ali enako namembnostjo. Če vzamemo za primer Ljubljano, lahko eno in dvostanovanjske stavbe gradimo na naslednji različnih površinah. Seveda pa lahko ima določena parcela ali ureditvena enota povsem svoja urbanistična določila, ki jih najlažje najdemo zapisana znotraj lokacijske informacije.

V Ljubljani lahko na območju pretežno enostanovanjskih in dvostanovanjskih površin (SSce) splošno, poleg nekaterih drugih tipov stavb, gradimo tudi nizko prostostoječe eno in dvostanovanjsko stavbe, dvojčke, včasih pa tudi vrstne hiše in nizke prostostoječe podlogovate stavbe z dvokapno streho, odvisno od ožjega območja. Podobno velja tudi za območje splošnih eno in dvostanovanjskih površin (SSse). Kadar naše zemljišče leži na območju pretežno večstanovanjskih površin, eno in dvostanovanjskih stavb skoraj zagotovo na parceli ne bomo mogli graditi.

Občasno so eno in dvostanovanjske hiše dovoljene tudi na območju splošnih večstanovanjskih površin, in sicer na območju NV- kjer so dovoljene prostostoječe stavbe v zelenju, npr. Vile, vendar pa je vse zopet odvisno od podatka v kateri ureditveni enoti leži naša parcela. Podobno velja tudi za površine osrednjih območij centralnih dejavnosti (CU).

Tako enostanovanjske, kot tudi dvostanovanjske prostostoječe stavbe, dvojčki, kot tudi nizke prostostoječe hiše z dvokapno streho so ponavadi dovoljene znotraj površin podeželjskega naselje (SK). Stavbe tipa NA, nizke prostostoječe eno in dvostanovanjske hiše, dvojčki, in stavbe tipa ND, Nizke dvokapne hiše s podolgovatim tlorisom, so podobno, kot pri prejšnje opisani površini, lahko ponavadi tudi znotraj površin razpršene poselitve.

Ker je vsaka parcela unikatna in lahko leži znotraj druge ureditvene enote, je to vedno potrebno podrobno preveriti, če se na njej lahko gradi željen tip hiše. To pa lahko zaupate le izurjenemu arhitektu ali urbanistu.