Pozidanost parcele, koliko je maksimum?

Stopnjo pozidanosti parcele ponavadi določajo 4 različni faktorji, oziroma vsaj nekateri izmed naštetih. Določajo npr. kakšen je lahko gabarit stavbe glede na velikost parcele, koliko mora biti zelenih površin, bivalnih površin, ipd. Določila pozidanosti parcele je nujno preveriti pred nakupom parcele, saj se lahko izkaže, da na določeni parceli ne moremo postaviti željenega objekta.

Prvi faktor, ki je pomemben, je faktor zazidanosti ali FZ, ta določa razmerje med gabaritom, tlorisom objekta z vsemi svojimi najbolj izpostavljenimi deli nad terenom, kamor pa ne spadajo baloni, nadstreški, napušči, ipd. in površino parcele, namenjene gradnji. K tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov štejemo tudi vse enostavne objekte, nezahtevne objekte in pa uvoz v ali izvoz iz kleti.

Poleg faktorja zazidanosti pa je pozidanost določena tudi s faktorjem izrabe ali FI, ki je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in pa parcelo, na kateri se bo gradil objekt. V izračunu, kot bruto tlorisne površine, ne upoštevamo kleti, kadar ta ne služi bivanju. Poenostavljeno, razlika med faktorjen zazidanosti in faktorjem izrabe je, da pri zazidanosti gledamo tlorisen gabarit glede na parcelo, kjer gradimo, pri faktorju izrabe pa upoštevamo poleg pritličja tudi vse ostale etaže.

Na parceli je ponavadi določen tudi odstotek odprtih bivalnih površin, to se površine, ki ne smejo biti zazidane. Faktor odprtih bivalnih površin ali FBP je razmerje med celotno parcelo za gradnjo in odprtimi bivalnimi površinami. FBP je določen predvsem pri stavbah s stanovanji.

Občasno pa je določen tudi faktor zelenih površin ali PZP, ki ga določa razmerje med zelenimi površinami in parcelo namenjeno gradnji.

V Sloveniji pogosto velja pravilo, da parcela ne sme biti pozidana več kot 40%, se pravi, njen faktor zazidanosti je 0.4. Pri manjših parcelah moramo biti pozorni, da tako glavni objekt, kot tudi manjši, enostavni ali nezahtevni, ne presežejo navedenenega faktorja.