Novogradnja, kako visoka je lahko hiša?

Za enodružinsko prostostoječo hišo je najbolj značilno, da ima ta dve etaži. Najpogosteje ima ta pritličje in nadstropje, pritličje in mansardo ali pritličje in podstrešje. Včasih pa imate možnost zgraditi tudi objekt, katerega višina je pritličje in tersana etaža, katera se mora nahajati nad vencem hiše.

Kot opisano zgoraj, poznamo več oblik etaž. Pritličje je takrat, kadar gre za prostor, oziroma del stavbe, ki se nahaja takoj nad zemeljsko površino ali pa največ 1,40 m nad njo. Naprej, gre za nadstropje, kadar je to pozicionirano med dve ravni plošči in ima vsaj zakonsko predpisano stojno višino. Če najdete v prostorskem načrtu ali lokacijski informaciji podatek, da ima lahko vaš objekt poleg pritličja tudi mansard, to pomeni, da gre za del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Za mansardo velja tudi, da se njena streha umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom do 30°. Višina zgornjega dela strehe mansarde ne sme presegati polovice višine strehe. Lahko pa se zgodi, da morate na vaši parceli graditi objekt, ki ima poleg pritličja izkoriščeno podstrešje, to je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad pritličjem ali zadnjim nadstropjem, hkrati pa tudi neposredno pod poševno streho. Pri tem mora biti kolenčni zid visok 1,60 m ali manj.

Poleg tega, da prostorski načrt ponavadi določa število in vrsto etaž, pa lahko ta predpisuje tudi višino stavbe. Na primer, večina enodružinskih prostostoječih hiš in dvojčkov v Ljubljani ima lahko višino 11m, kar pomeni pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje ali teraso. Za druge, predvsem za bolj ruralne predele Slovenije so višinske omejitve ponavadi strožje, hiše pa dosegajo nižje višine. Na ruralnih predelih je pogosto predpisana dvokapna streha, znotraj katere je lahko mansarda, določena pa je tudi višina kolenčnega zidu.

Splošno, pravila za višino novograjenega dvojčka so pogosto enaka kot za prostostoječo hišo. Predvsem, v mestnih predelih Slovenije, pa srečamo tudi vrstne in verižne hiše, za katere veljajo pogosto podobna pravila, kot so bila opisana v zgornjem odstavku. Drugače pa velja za atrijske hiše, ki so ponavadi omejene na pritličje in urejeno podstrešje, pritličje in teraso ali pa celo samo na pritličje. Taki pritlični objekti ne smejo presegati višino 7 m.

Kljub temu, da prostorski načrt ponavadi narekuje dve ali tri nadstropja v prostostoječi hiši, pa je ta lahko tudi pritlična, razen, kadar je s prostorskim načrtom predpisano drugače.

Ne glede na predpisano višino objekta, pa lahko dodatno kvadraturo zagotovimo s kletjo, saj je ta v večini primerov dovoljena, razen, kadar to ne prepoveduje prostorski načrt, slaba tla ali poplavno območje.