Tipski načrt? Ne.

Da lahko sploh začnemo z gradnjo, najprej potrebujemo Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD. Za pridobitev tega, pa moramo stopiti v stik z arhitektom. Projekt PGD vsebuje dokumentacijo in pa načrte arhitekture, ki odražajo bodoče stanje vašega objekta. Splošno naj bi načrt arhitekure predstavljal hišo, ki bi bila narejena za določenega uporabnika in bi se prilagajala v določen prostorski kontekst.

Na spletu lahko najdete veliko ponudnikov tipskih načrtov arhitekture, te ponujajo tako proizvajalci montažne lesene gradnje, kot tudi podjetja, ki kataloge kupijo iz tujine, npr. Poljske ali Češke. Problem prvih je, da so prilagojeni za gradnjo lesenega montažnega objekta in ne za druge konstrukcijske tehnike, problem drugih pa, da so neprilagojeni Slovenskemu prostoru.

Ko preučite tipske arhitekurne načrte njihovo funkcioniranje v realnosti, kaj kmalu ugotovite, da tipskih načrtov v resnici ni. Po pogovoru s projektanti tipskih načrtov lahko hitro opazimo, da je načrt, ki ga kupimo, potrebno prilagoditi našim željam in predvsem okolju v katerega ga postavljamo.

Prostorski načrti za različna območja določajo, kakšen bo izgled hiše in kako se mora ta prilagajati terenu. Z lokacijsko informacijo so določena razmerja objekta, naklon strehe, barve strehe in fasade ter druga oblikovalska določila. Teren sam pa narekuje, kako bodo razporejeni volumni, kje bo vhod ali bo del hiše vkopan in podobno.

Hiša v kateri bomo živeli nadaljno življenje pa mora biti prilagojena tudi našim željam. Do nas je prišla stranka, ki je želela oblikovanje interierja tipske hiše, za katero še ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tipski načrt so že začeli prilagajati glede na želje stranke, kar je prineslo veliko funkcionalnih zagat, popačilo prostor v objektu in negativno vplivalo na izgled hiše. Na koncu je stranka zavrga tipski načrt in se odločila za načrt arhitekture po meri.

Ljudje se najpogosteje odločajo za tipske načrte, saj so ti cenejši. Med tipskim načrtom in načrtom narejenim po meri pa sploh ni velike cenovne razlike. Prihranite predvsem pri idejnem načrtu arhitekure in načrtu arhitekure za Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki pa ga je vseeno potrebno delno prilagoditi. Cena za Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje, ki vključuje tipski načrt se giblje med 2000 in 3000 eur, saj poleg tipskega načrta in dokumentacije plačate tudi za vse potrebne spremembe. Cena za projekt z arhitekturnimi načrti narejenimi po meri, pa se začne nekje pri 3500 eur. Razlika v ceni je tako ponavadi nekje za 1000 eur.

Celotna investicija gradnje npr. enodružinske hiše vas bo stala minimalno okrog 150.000 eur. Pri tem boste prihranili neomembe vrednih 1000 eur, vaš objekt pa bo na račun tega neprilagojen okolju v katerega bo postavljen, neprilagojen vašim željam in potrebam. Arhitekura objekta, tako prostor v notranjosti, kot tudi izgled objekta bo v primeru tipskega načrta drastično slabši. Prihranek omenjenih 1000 eur namreč predstavlja predvsem čas nekoga, arhitekta, ki ga bo ta porabil za oblikovanje ustreznega objekta in ni omembe vreden glede na celotno investicijo hiše.