Kakšna stanovanja graditi?

Avstralska neprofitna organizacija Urban Taskforce je izvedla raziskavo, ki primerja različne stanovanjske tipologije, glede na vsebnost vgrajenega ogljika. Pri tem so primerjali tipologije enodružinske hiše, vila blok s tremi stanovanji, blok z 20 stanovanjskimi enotami in stolpnice s 100, 200, 500, 1000 in 2000 stanovanjskimi enotami. Raziskava je pokazala zanimive rezultate, najmanj vgrajenega ogljikovega dioksida vsebujejo stavbe s cca 500 stanovanjskih enot in 65 nadstropij, blizu so jim vse stavbe nad 38 nadstropij in cca 200 enot in do 65 nadstropij. Največ vgrajenega CO2 na enoto vsebujejo visoke stavbe, takšne s 100, 200 in več nadstropij, te so najmanj trajnostne. Med individualno hišo in vilablokom ni bistvene razlike, oziroma je individualna hiša za cca 2.5% boljša od vila bloka. Med blokom s 4 in 20 nadstropji ni bistvene razlike, je pa tipologija bloka za cca 3% boljša od individualne hiše. Med, po raziskavi najbolj optimalni tipologiji s 65 nadstropij, in individualno hišo je po vgrajenem CO2 na stanovanjsko enoto razlika v 27%.

Različne tipologije so glede na porabo CO2 različno trajnostne, v primeru, da so vse izgrajane iz istega materiala, po drugi strani pa je velika razlika med v količini vgrajenega ogljika med posameznimi materiali, pri tem je najboljši kamen, beton, kmalu sledi les, dosti slabše je steklo, daleč najslabše pa so kovine, še posebej aluminij. V teoriji bi bila tako najbolj trajnostna, glede na vsebnost CO2, betonska stavba s 65 nadstropji.

Poraba enerije stavbe je sigurno en aspekt, kaj pa prostorski. Kljub temu, da ni bistvene razlike glede na vsebnost CO2 med npr. individualno hišo in vila blokom, pa je individualna hiša v primerjavi z vila blokom velik porabnik prostora in tako ne prispeva k zgoščanju mesta.

Glede na to, da v Sloveniji prostorski akt povečini ne omogoča stavb z več kot 20 nadstropji, je težko izgraditi trajnostno najbolj optimalno tipologijo. Pri nižjih stavbah med vsebnostjo CO2 ni bistvene razlike, je pa prostorska, individualne hiše porabijo več prostora in ne prispevajo k zgoščanju mest.

Vir: High rise buildings to help Sydney become a green metropolis

Vir: Recycled aggregates in concrete production: engineering properties and environmental impact