Spremembe prostorskega načrta, Ljubljana

Dostop na streho

Včasih je bilo možno zagotoviti dostop na streho pri vse stavbah, sedaj pa pri enodružinskih hišah, vrstnih hišah in vila blokih, dostop do strehe in ograja nista več dopustna. Prostorski akt določa, da dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture, kar pa ne velja več za tip objektov NA, NB in NV, kjer dostop do strehe in ograja nista dopustna. V praksi to pomeni, da na ravnih strehah omenjenih objektov, ki so zgrajeni do maksimalne dovoljene višine, ne bo več možno zagotoviti teras, oziroma drugih omenjenih posegov.

Terasna etaža

Do spremembe je prišlo tudi pri izgradnji terasnih etaž, ki jih je bilo mogoče narediti tako pri enodružinskih hišah, kot tudi pri vila blokih ter drugih tipologijah. Včasih je bilo mogoče zgraditi terasno etažo, ki je bila v liniji s fasado objekta, če so za to dali soglasje sosedje sosednje parcele, tako je bilo možno zagotoviti bolj uporabno površino terasne etaže ali pri manjših objektih večjo pozidanost terasne etaže. Sedaj velja, da mora pri tipih objektov NA in NV biti terasna etaža za najmanj 3,00 m umaknjena iz ravni neuličnih fasad v notranjost.

Dopustne gradnje

Med vrstne dopustnih gradenj so v novem prostorskem aktu dodali nove vrste in sicer novogradnje, nedomestne gradnje in spremembo namembnosti. Novogradnje so nadomestile prej določene termine gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta.

Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov

Že prej je bilo možno pri obstoječih enodružinskih hišah in vrstnih hišah (tipi NA, NB in ND) graditi enostavne in nezahtevne objekte, vendar so bili ti določeni kot majhne stavbe. Novi prostorski akt pa določa katere enostavne in nezahtevne objekte je možno graditi in sicer: garažo, kolesarnico, nadstrešnico, drvarnico, savno, fitness, lopo, uto, senčnico, letno kuhinjo, zimski vrt, rezervoar, nepretočna greznico, mala komunalno čistilno napravo, bazen, vodnjak, vodomet, ograjo in podporni zid.

Blok

Pri oznaki tipa VS, blok so se v novem prostorskem aktu pojavile spremembe pri dovoljenih tipih objektov. Sedaj je pri visokih stavbah v nizu dovoljen tip stavbni blok, ki je niz visokih objektov in strnjena obulična povezava, se pravi visoke stavbe z različnimi gabariti v nizu.

Vrstne hiše

Že prej je bilo možno na območju enodružinskih prostostoječih hiš, tip NA, možno graditi vrstne hiše, kjer to prostorski akt posebej ni prepovedoval. Sedaj je dopustno graditi vrstne hiše, kjer je določen tip objektov NA, ki je na območju kompaktnega mesta in obmestja. Vrstne hiše pa je možno graditi po določilih za namensko rabo v EUP in za tip NB.

Sprememba pri gradnji vrstnih hiš je tudi pri višini, vrstne in verižne hiše po novem ne smejo presegati 10 m višine. Prav tako pa je možno graditi terasno etažo pri vrstnih hišah samo pri tistih, ki so v kompaktnem mestu, v obmestju in hribovitem zaledju je pri vrstnih hišah predpisano izkoriščeno podstrešje.

Odmik stavbe pod terenom

Včasih je bilo dovoljeno, da se stavbe pod terenom približajo sosednjem mejam na manj kot 1,5 m, če s tem soglašajo sosedje, sedaj pa je v novem OPN omejeno, da je odmik lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, vendar ne manj kot 1,50 m.

Dvostnovanjskih dvojček

Sprememba, ki jo investitorji v nepremičnine najbolj obžalujejo pa je, da je iz prostorskega akta črtana tipologija dvostanovanjskega dvojčka. Včasih je bilo možno na parceli veliki vsaj 600 m izgraditi dvostanovanjski dvojček, ki je vseboval 4 stanovanja, sedaj te tipologije v mestni občini Ljubljana ni več mogoče graditi.

Odprte bivalne površine

Pri gradnji večstanovanjskih objektov je prišlo do spremembe pri zagotavljanju odprtih bivalnih površin in sicer, odprte bivalne površine morajo sedaj biti namenjene skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjske stavbe. Tako ni več mogoče odprtih bivalni površin razdeliti med posamezna stanovanja, ampak mora objekt zagotoviti minimalni faktor s skupnimi površinami.

Zelena streha

Prej je veljalo določilo, da je pri strehah večjih od 600 m2 neto površine potrebno na teh objektih zagotoviti zelene strehe, sedaj pa se je meja prestavila iz 600 m2 na 400 m2. Se pravi, če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho
z več kot 400,00 m 2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih tehničnih, za
delovanje objekta potrebnih objektovinštalacij in naprav na strehi), treba urediti zeleno
streho, v obsegu najmanj 75 % neto površine strehe, vendar ne manj kot 400,00 m 2. Pri tem obstajajo tudi izjeme. Pri objektih na območju zelenih klinov, pa se je meja velikosti strehe, kjer je potrebna zelena streha, prestavila na 300 m2.

Podzemne vode

Pri obravnavi podzemnih voda, še posebej, kadar se gradi objekt, ki te afektira, je potrebno upoštevati povsem nov člen o podzemnih vodah: 78a. člen.


V novem prostorskem aktu je glede na prej veljavno prišlo do kar veliko sprememb, ki jih je potrebno upoštevati pri snovanju objektov, mi smo obravnavali le nekatere, ki so se nam zdele še posebej zanimive za gradnjo stanovanjskih objektov.