Gradbeni trg, dogajanje v zadnjih mesecih

CENE SUROVIN: še vedno 170% višje kot v začetku 2020

Cene surovin smo primerjali le za nekaj zadnjih mesecev, generalno so te drastično poskočile. Privzamimo, da je bila v začetku leta 2020, ko se je začela epidemija Covid, povprečna cena gradbenih surovin indeksirana na 1, pri tem pod termin gradbene surovine uvrščamo jeklo, aluminij, baker, bitumen in les. Cena surovin je nato do začetka leta 2021 poskočila skoraj za 2x. Poskok v rasti cen gre pripisati epidemiji Covid, ki je ovirala tako proizvodnjo, predvsem pa logistiko materialov, pa tudi velikemu povpraševanju po surovinah. Če pogledamo zadnje 4 kvartale, je cena surovin še bolj narastla, ta se je v Q3 leta 2021 povišala še za 10% in nato v Q4 leta 2021 še za 20% in prišla nekje na 2,2 glede na indeks iz začetek leta 2020. Tudi v začetku leta 2022, v Q1 se je rast nadaljevala, kar je potrebno pripisati destabilizaciji Ukrajine, ki je ena izmed glavnih izvoznic kovin. Rast je sicer bila minimalna, to je 1,7%. Obeti za preostanek leta 2022 so bolj pozitivni, saj je rast cen surovin v drugem kvartalu upadla, cene surovin so padle za cca 24% in so prišle na nekje 1,7 indeksa glede na začetek leta 2020, oziroma na stanje iz začetka leta 2021. Rasti cen surovin se ne pričakuje, nasprotno, te bodo padale.

GRADBENA DOVOLJENJA: upad gradbenih dovoljenj v 2022 je očiten

Zdrav gradbeni trg je razviden tudi iz tega koliko gradbenih dovoljenj je bilo izdanih v nekem določenem obdobju. Če pogedamo, kako se je število letno izdanih gradbenih dovoljenje gibalo od leta 2019 do leta 2022, pridemo do zanimivih spoznanj. V letu 2019 je bilo skupno izdano 6154 gradbenih dovoljenj, število je naraščalo že iz leta v leto od 2015, nato pa je v 2020 bilo izdano 5918 gradbenih dovoljenj, kar je skoraj 200 manj kot prejšnje leto. Manj izdanih gradbenih dovoljenj v letu 2020 gre zagotovo pripisati krizi, zaradi epidemije Covid. Posamezniki so zamrznili investicije v projekte, prav tako pa je bilo moteno delovanje upravnih enot, zaradi bolniških odsotnosti in dela od doma.

Zanimivo pa je bilo, da je epidemija Covid povzročila obraten učinek. Gradbeni trg se ni ohladil, število izdanih gradbenih dovoljenj je v letu 2021 celo narastlo, teh je bilo izdanih 7229, kar cca 1200 več kot v letu 2020. Investicije v gradnjo pa so se nato zmanjšale v začetku leta 2022. Sicer zaenkrat obstajajo podatki samo za prvo polletje, a če te podvojimo, bo v letu 2022 izdanih okrog 5860 gradbenih dovoljenj, kar je manj kot v letu 2020. Upad števila gradbenih dovoljenj v letu 2022 bo tako očiten. Število investicij v izgradnjo novih nepremičnin se manjša, kar je pripisati tako rasti surovin in gradbenih materialov, kot tudi napovedim o dvigu obrestnih mer v letu 2022, ki so se v drugem kvartalu uresničile.

Vir: SURS

GIBANJE POSLOV Z NEPREMIČNINAMI IN CENE: rast cen stanovanj v Ljubljani nikoli ni padla

Podoben trendu izdanih gradbenih dovoljenj je tudi trend poslov z nepremičninami. V letu 2019 je bilo opravljenih 36.6 * 1000 poslov z nepremičninami, nato pa so te v letu 2020 upadli. Tudi na prodajo nepremičnin je vplivala Covid kriza, v letu 2020 je bilo tako prodanih 'samo' 31.8 * 1000 nepremičnin. V letu 2021 si je nepremičninski trg opomogel, zaključenih je bilo 35.9 * 1000 poslov z nepremičninami, kar je precej več kot leto prej. Podatkov za leto 2022 zaenkrat še ni, generalno je občutiti upad poslovanja z nepremičninami.

Zanimivo pa je bilo tudi gibanje cen nepremičnin. Te so iz leta v leto postopoma rastle. Na cene rabljenih stanovanj po Sloveniji je imela vpliv tudi Covid kriza, te so bile v povprečju v letu 2019 1850 EUR/m2, nato v letu 2020 nekoliko manj to je 1750 EUR/m2, v letu 2021 pa kar 2060 EUR/m2. Zanimiv pa je trend rasti cen nepremičnin v Ljubljani, če spet primerjamo rabljena stanovanja, so ta bila v povprečju 2800 EUR/m2 v letu 2019, v letu 2020 2960 EUR/m2, v letu 2021 pa kar 3410 EUR/m2.

ZAKLJUČEK: cene nepremičnin se bodo umirile, ne bodo pa bistveno padle

Generalno lahko povzamemo, da je na gradbenem trgu bilo čutiti rast že med leti 2015 in 2019, nato smo v letu 2020 zaznali nazadovanje, kar je bilo pripisati Covid krizi. Investicije so se začele ustavljati, nakupov nepremičnin pa je bilo manj kot v letih prej. Covid kriza je vplivala tudi na rast surovin, ki je poskočila, predvsem zaradi omejevanja proizvodnje, zaradi težav v logistiki in pa tudi splošnega povpraševanja po surovinah, ki je od leta 2015 naprej naraščalo. Tudi trendi izdanih gradbenih dovoljenj so sledili ostalim gibanjem v gradbeništvu, v obdoblju med 2019-2021, so bili najnižji v letu 2020 in najvišji v letu 2021.  V letu 2022 je pričakovana ohladitev gradbenega trga, načrtuje se, da bo izdanih veliko manj gradbenih dovoljenj kot v letu 2021. Pričakuje se manj prodanih nepremičnin, hkrati pa se je začela nižati cena gradbenih surovin. Za stanje na trgu je krivo več faktorjev, pregret gradbeno – nepremičninski trg, kriza v Ukrajini in splošna inflacija, pa tudi posledični dvig obrestne mere, ki je občutno poskočila po prvem polletju 2022. Predvidoma se posledično pričakuje tudi upad cen na trgu nepremičnin.