Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pri tem se preživljalec zaveže preživljancu, da ga bo preživljal, drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki lahko med drugim obsega tudi nepremičnine. Izročitev premoženja, v tem primeru tudi nepremičnine, je odložena do izročiteljeve smrti.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena pisno, v obliki notarskega zapisnika, položaj preživljalca se zavaruje na ta način, da se preživljanec s pogodbo o dosmrtnem preživljanju odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet te pogodbe. Zgoraj opisani dogovor je v primeru nepremičnin možno vknjižiti tudi v zemljiško knjigo. Tako preživljanec še za čas življenja nepremičnine, ki so že bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more odsvojiti tretjim osebam, katere bi v skladu z načelom zaupanja ter v dobri veri pridobile na njih lastninsko pravico in s tem izkjlučile preživljanca. Omejena določba o prepovedi je bistveno širša, kot narekuje stvarnopravni zakonik, saj je objekt, na katerega se prepoved razpolaganja nanaša premoženje, kot skupek pravic. Glede na specialnost obravnave načela obligacijskega zakonika, je treba tudi ugotoviti, da se lahko odpoved razpolaganju, vendar samo, če je dogovorjena v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vknjiži v zemljiško knjigo tudi v korist nekoga, ki ne sodi v krog oseb, ki so navedene v stvarnopravnem zakoniku.

Ostali pogoji so podobni, kot pri izročilni pogodbi, vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je možna ob predložitvi smrtovnice, ki izkazuje, da se je izpolnil pogoj.