Lastninska pravica pomeni imeti nekaj v posesti, med drugim tudi nepremičnino, to lahko pridobimo na več načinov in sicer na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.

Veljavni pravni posel je podlaga za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, iz tega pa izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojevm ki jih določa stvarnopravni zakonik. Vpis v zemljiško knjigo je pogoj za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Ustrezna listina in zemljiškoknjižno dovolilo je pogoj za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom na premičnini, pa se zahteva izročitev stvari v posest pridobitelju, kot določa stvarnopravni zakonik. Gre za izvedeni način pridobitve lastninske pravice.

Lastninska pravica se lahko pridobi tudi z dedovanjem v trenutku zapustnikove smrti. Dedovanje pomeni derivatni ali izvedeni način pridobitve lastninske pravice, dediči ne morejo pridobiti od zapustnika več pravic, kot jih je imel zapustnik. V trenutku zapustnikove smrti pridobijo dediči lastninsko pravico in posest na zapustnikovih stvareh.

Podlaga za izvirno pridobitev lastninske pravice je zakon, stavrnopravni zakonik. Med zakonite načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah spada priposestvovanje, pridobitev s prirastjo, ko govorimo o nepremičnini. Prirast in povečanje vrednosti nepremičnine sta pridobitna načina pri nepremičninah. Lastninska pravica lastnika nepremičnine se vselej razširja na vso prirast.

Stvarnopravni zakonik določa tudi pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa. S pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa se pridobi lastninska pravica, razen, če zakon določa kako drugače. Stvarnopravni zakonik določa nov institut, ki določa primer pridobitve lastninske pravice s pravnomočno sodno odločbo in sicer pridobitev na podlagi gradnje čez mejo.

Vir: gospodarska zbornica

Boš gradil/a? Iščeš nepremičnino?