Ravna ali dvokapna streha?

Obliko, barvo in naklon strehe nam narekujejo že predpisani prostorski akti. Ti nam iz praktičnih in estetskih vidikov (pogosto vezanih na nek kulturni prostor) predpisujejo naklone, potek slemenitve, vrsto in barvo kritine, dopuščajo ali celo prepovedujejo ravne strehe itd.  Razlikujejo se glede na lokacijo, lego in karakteristike okolja, v katerega umeščamo nov objekt in so v domeni urejanja posameznih občin.

Glede na naklon uporabimo tudi ustrezno vrsto kritine, saj ima vsak material svoje tehnične zahteve glede vgradnje, spojev in odvajanja vode za zagotovitev nepropustnosti in s tem zaščite pred padavinami. Današnja tehnologija nam omogoča tudi vgradnjo skritih žlebov, izvedbo dvokapnic in enokapnic brez napuščev, kjer se streha kontinuirano nadaljuje v fasado objekta, ter še bi lahko naštevali. Vsekakor z vrsto strehe in kritine poskušamo v prvi vrsti doseči spajanje novega objekta z okoljem, v katerega posegamo. Pri izbiri najbolj ustrezne rešitve je potrebno zaupati stroki oziroma arhitektu, da nam bo s svojim znanjem in izkušnjami svetoval v okviru dopustnih možnosti ter vam predstavil najbolj optimalne opcije.

Tehnološki napredek je vseskozi odpiral nove možnosti oblikovanja in tehničnih rešitev, ki pred tem nikoli niso bila izvedljiva. Trend ravnih streh danes nikakor ni nova pogruntavščina. Ravno streho so uporabljaji že pred tisočletji v sušnih predelih sveta. V sodobnem času se je v stanovanjski gradnji ravna streha začela pojavlajti z uvedbo novih vodoodpornih materialov že konec 19. stoletja, katere uporaba se je lahko s tem razširala po vseh kotičkih sveta ne glede na količino padavin. S konstantnim razvojem teh materialov so se skozi stoletje izboljševale tudi lastnosti ravne strehe, ki je v arhitekturnem smislu prinesla nove možnosti oblikovanja objektov, pa tudi številne druge uporabne prednosti. V primeru ravne strehe ne pride do neizkoriščenih mansard, bistveno boljše so tudi energetske karakteristike, manjši so tudi višinski gabariti objektov z ravno streho. V večini občin danes spodbujajo gradnjo hiš z zelenimi strehami, saj ugodno vplivajo na mikroklimo prostora. Z vegetacijo ter dodatnim nanosom agregata/zemljine podaljšamo življensko dobo takšne strehe in ob enem izboljšamo njeno izolativno vrednost.

V zadnjem času se za ravno streho odločamo predvsem iz dveh razlogov. Prvi in vsekakor nezanemerljiv je estetski faktor. Ravna streha lahko namreč v primerjavi z drugimi tipi streh bistveno zniža objekt. Drugi razlog je energetska učinkovitost, saj so ravne strehe bolj kopaktne in je tako površina zunanjega ovoja stavbe manjša kot pri ostalih tipih streh. Ni pa ravna streha vedno boljša izbira. V želji po kvalitetnem umeščanju objekta v prostor nemalokrat raje uporabimo tradicionalno dvokapno streho, ki z lepo rešenimi detajli bogati arhitekturno podobo prostora.