Dvojček ali dvostanovanjska hiša?

Dvojček dobimo, če spojimo dve enodružinski hiši, ki imata tako skupen vmesni zid. Obe hiši sta postavljeni tako, da tvorita povezano prostostoječo hišo, ki ima dva ločena vhoda. Značilnost dvojčka pa je tudi, da imata obe enoti ločeni parceli, namenjeni gradnji.
Pri dvostanovanjskem objektu je situacija nekoliko drugačna. Tukaj gre za eno enoto, hišo, v kateri se nahajata dve stanovanji. Stanovanji sta lahko ločeni horizontalno ali vertikalno, pri tem pa si stanovalci delijo lastništvo objekta in tudi zemljišča. Dvostanovanjska hiša ima pogosto samo en glavni vhod v objekt.

Izbira dvojčka je bolj ustrezna iz pravno formalnega stališča. Pri dvojčku postanete lastnik svoje enote, ki jo lahko gradite ločeno, prav tako pa ne pride do težav pri prenovi, ki jo lahko prav tako izvedete samostojno. Kasneje je lažja tudi prodaja, saj imate samostojno v lasti del zemljišča in svojo enoto. Pri dvostanovanjskem objektu ste lastnik etaže, oziroma dela objekta, delite pa si lastništvo zemljišča. Tako je potrebno usklajevanje pri gradnji objekta, prav tako pa tudi pri prenovi ali prodaji.
Tako za gradnjo dvojčka kot tudi za gradnjo družinske hiše potrebujete enako veliko pacelo. Npr. v Ljubljani (MOL OPPN) je za gradnjo dvojčka potrebno vsaj vsaj 500 m2 zemljišča, 250 m2 na enoto. Za gradnjo družinske hiše pa je prav tako predpisano minimalno zemljišče v velikosti 500 m2.
Do bistvenih razlik v sami ceni med obema načinoma gradnje ne prihaja, nekoliko cenejša je gradnja dvostanovanjske hiše. Pri dvojčku se namreč podvojijo elementi, kot npr. stopnice, vhod in vetrolov, kanalizacijski in vodovodni vodi iz objekta, ipd.
Generalno imate pri dvojčku manj formalnih problemov, večjo zasebnost, enako boste odšteli za parcelo, res pa je ta nekoliko dražji.