Ob nakupu starejšega stanovanja, si pogosto neobremenjeno predstavljamo, kako prostorno bo stanovanje, ko bomo porušili nekatere tanjše stene in združili manjše sobe v sodoben odprt prostor. Pa lahko res odstranimo stene, ki bi zaradi svoje majhne debeline po trenutni zakonodaji spadale pod predelne stene?

Za nakup rabljenega stanovanja se pogosto odločimo z vizijo po prenovi. Pri stanovanjih starejšega letnika, kjer je tlorisna zasnova praviloma omejena na več manjših prostorov, se kar hitro pojavi želja po dodatnih prebojih ali celo rušenju predelnih ali nosilnih sten. Za vse pomisleke v zvezi s posegi v nosilne elemente in pomisleki ali gre v našem primeru za nosilni element ali ne se moramo obvezno posvetovati s strokovnjakom za gradbene konstrukcije, ki bo na sami lokaciji presodil kateri elementi stavbe so primerni za preoblikovanje in predvidel smiselne rešitve. V kolikor gre za poseg v nosilne elemente, bo statik pripravil potrebno dokumentacijo, vključno s statičnim izračunom, ki je skupaj s soglasjem drugih lastnikov potreben za izdajo gradbenega dovoljenja.

Pri prenovi posamezne enote v večstanovanjski stavbi se moramo zavedati, da gre za preoblikovanje skupne lastnine s katero je potrebno odgovorno ravnati. Dodatno previdnost je potrebno posvetiti prenovi starejših stavb, ki so bile zgrajene še pred zakonodajo za zidane konstrukcije kot jo poznamo danes.

Ali lahko porušimo vse tanjše zidove?

Današnji predpisi zahtevajo, da mora biti nosilni ali vezni zid debel najmanj 19 cm. To ne velja za starejše stavbe, predvsem staro-meščanska stanovanja, pri prenovi katerih vezne zidove, ki ne prenašajo vertikalne obtežbe, ampak so kljub temu del zidane konstrukcije, pogosto ocenimo kot predelne, nenosilne stene, ki jih lahko brez posledic porušimo.

Prav zaradi tega že pri presoji ali gre za nosilno konstrukcijo ali ne, potrebujemo strokovnjaka, ki bo na sami lokaciji ocenil situacijo. V večjih opečnih stavbah zgrajenih pred drugo svetovno vojno je v smeri stropnikov – pravokotno na fasado objekta veliko tanjših notranjih zidov, ki so debeli le od 12 do 15 cm. Njihova naloga ni nošenje lesenih stropov, ampak potekajo neprekinjeno do vrha stavbe, imajo pa tudi svoj temelj ali stojijo na debelejši steni v kleti stavbe. Po današnjih predpisih bi takšne stene zaradi njihove debeline lahko opredelili kot nenosilne in jih brez nadomestitve povsem porušili, s tem pa naredili nepopravljivo škodo in močno oslabili konstrukcijo stavbe v primeru potresa. Te starejše stavbe imajo v smeri stropnikov praviloma zelo malo debelejših nosilnih zidov, potresne sile, ki delujejo v horizontalni smeri pa prenašajo prav ti tanjši prečni zidovi. Njihova vloga je tudi v povezovanju zunanjih nosilnih zidov, saj tako omogočajo njihovo stabilnost v primeru potresa. Ne glede na njihovo debelino so ti zidovi del nosilnega sistema stavbe, pri njihovi delni odstranitvi pa se moramo posvetovati s strokovnjakom, ki bo presodil, če je odstranitev sploh mogoča.

Predelne stene, ki jih pri starejših stavbah lahko odstranimo so tiste, ki so pod ometom debele 10 cm ali manj in so zidane iz lahkih votlih zidakov.

Posegi v elemente stavbe so lahko nepredvidljivi, še posebej v primeru, ko gre za stavbe starejšega letnika. Vsak poseg naj bo zato strokovno načrtovan in odgovorno izveden.

Boš gradil/a? Iščeš nepremičnino?