Vpis v zemljiško knjigo, da bo vaša nepremičnina res samo vaša

Vpis v zemljiško knjigo je za lastnika nepremičnine bistvenega pomena, saj je vse podatke o pravicah na nepremičnini potrebno vpisati v zemljiško knjigo zaradi pravne varnosti. V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in obligacijske pravice, v nadaljevanju pa vam bomo predstavili, katere pravice lahko imajo drugi na naši nepremičnini.

Služnost je pravica uporabljati tujo oz. del tuje nepremičnine ali zahtevati od lastnika nepremičnine, da opušča določena dejanja na svoji nepremičnini. Najpogostejša oblika služnosti je služnost poti, kar pomeni, da imamo pravico do dostopa preko tujega zemljišča do svojega zemljišča. Obstajajo pa tudi druge oblike služnosti, kot sta npr. služnost souporabe določenih prostorov v hiši in podobno.

Pri osebnih služnostih je služnostna pravica neprenosljiva. Druga vrsta so stvarne služnosti, ki so ustanovljene v korist določene nepremičnine in ostajajo, tudi če se lastnik nepremičnine menja.

S hipoteko se upnik, v vsakdanjem življenju je to največkrat banka, zavaruje, da bo od dolžnika dobil povrnjeno posojilo, ki mu ga je odobril. Zastavno pravico ali hipoteko je potrebno vselej vpisati v zemljiško knjigo. V kolikor dolžnik ne plačuje svojih obveznosti do upnika, potem je ta upravičen do realizacije hipoteke. To v praksi pomeni, da če dolžnik v roku ne plača terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in iz dobljenega zneska poplača dolgove.

Prednost hipoteke na nepremičnini je, da nepremičnina ohranja vrednost, za razliko od večine premičnin, katerih vrednost sčasoma praviloma pada.

Če je na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana v prepoved odtujitve in obremenitve pomeni, da lastnik nepremičnine ne sme prodati, zamenjati ali podariti. Na nepremičnini se brez dovoljenja imetnika pravice prav tako ne sme ustanoviti služnostna pravica ali hipoteka.

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene pravice zavezan k prihodnjim dajatvam. Primer pravice stvarnega bremena je vsakoletna pravica do določenih pridelkov, ki izhajajo iz nepremičnine. Stvarno breme se lahko ustanovi v korist določene osebe ali pa v korist vsakokratnega lastnika, vedno pa se mora vpisati tudi v zemljiško knjigo.

Stvarno breme se od služnostne pravice razlikuje v tem, da gre tukaj za pozitivno izpolnitev določene obveznosti in ne za prenašanje uporabe nepremičnine.

Zakupna ali najemna pravica na nepremičnini daje pravico do uporabe tuje nepremičnino. Gre za najemno razmerje, pri katerem se ob sklenitvi najemne pogodbe pravica vpiše tudi v zemljiško knjigo, kar pomeni, da pravica ostane tudi če se menja lastništvo nepremičnine.

Predkupna pravica zavezuje lastnika nepremičnine, da tistega, ki ima predkupno pravico obvesti o nameravani prodaji nepremičnine, ter mu prvemu ponudi nakup pod enakimi pogoji.

Pri odkupni pravici se lastnik nepremičnine zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal nepremičnino za katero je bila narejena odkupna pravica.

Med javno dobro se štejejo dobrine, ki so namenjene splošni in enakopravni uporabi državljanov. Na javnem dobrem se ne da pridobiti lastninske pravice, lahko pa se pridobi posebna pravica uporabe javnega dobra, kot na primer koncesija za izkoriščanje naravnih bogastev.