Arhitekti, ki uporabljajo BIM so hitrejši in učinkovitejši

Najprej so arhitekti vse risbe risali ročno, s prihodom računalnikov in programov za risanje, je ta proces postal hitrejši in enostavnejši, vendar se osnovna ideja izdelave načrtov ni spremenila. Programska oprema za 2d risanje je nadomestila svinčnik in papir, stavbo pa je še vseeno potrebno opisati. 2D risbe med seboj niso povezane, zato se pomembne informacije hitro izgubljajo, saj niso povezane z elementi načrta.


Kaj je BIM?

Koncept BIM (Building Information Modeling) projektiranja je ustvariti 3d model stavbe, ki nosi vse potrebne informacije vseh komponent projekta, za optimalno izvedbo. Proces omogoča možnost vključevanja različnih strok in delovnih procesov, ki jih je tradicionalno potrebno ročno združiti in preverjati njihovo pravilnost. Podatkovni BIM model si delijo projektanti in konzultanti, kar nam omogoča celostno projektiranje in koordinacijo z zagotavljanem in podajanjem točnih, usklajenih informacij naročniku, projektantom in izvajalcem.


Kaj so glavne prednosti pri uporabi BIM-a

3D model je ključen za BIM proces, saj predstavlja osnovo projekta. Omogoča nam izkoriščanje obsežne baze podatkov, vgrajene v 3D model, boljši pregled nad projektom in s tem lažje odpravljanje morebitnih neskladij. Podatkovni model nam nudi 3d predstavitev objekta, sprehod po objektu in še mnogo več. Z njim lahko izdelamo energetske analize, študije svetlobe, vpliva vetra in druge analize, iz natančnega popisa materialov, ki je izdelan na podlagi 3d modela lahko izdelamo natančno oceno investicije, terminski plan, model lahko v življenjskem ciklu stavbe nadgradimo tudi v model za upravljanje stavbe. S centralizacijo projektnega dela okoli enega modela dosežemo boljšo koordinacijo in sodelovanje med arhitekti, strojniki, projektanti elektroinštalacij, gradbenih konstrukcij in drugimi sodelavci na projektu, s čimer projektiramo hitreje in natančneje. Najpomembneje pa je, da napake in probleme, ki bi lahko nastali že med gradnjo rešujemo že v fazi projektiranja, s čimer se izognemo morebitnim dodatnim stroškom na gradbišču. Investitorji, projektanti in izvajalci lahko do projekta dostopajo s pomočjo računalnika, tablice ali mobilnega telefona brez posebne programske opreme.


Kakšna je prihodnost BIM-a v Sloveniji?

Praksa iz tujine skoraj brez izjeme kaže, da BIM-projektiranje, v katerem prek informacijske platforme sodelujejo vsi udeleženci v projektu, prinaša številne prednosti, predvsem pa prihranke. Eden glavnih argumentov za to se nanaša na dodatna oziroma nepredvidena dela, ki so v klasičnem projektiranju prej pravilo kot izjema, s skupnim digitalnim pristopom, s katerim so vse operacije združene v enotno podatkovno bazo, pa se skoraj povsem odpravijo.

Akcijski načrt za uvedbo digitalizacije na področju grajenega okolja v Sloveniji, s katerim se bo spopadla nova vlada predvideva, da bodo morali biti do leta 2023 vsi javni gradbeni projekti projektirani v BIM. Do leta 2021 naj bi sprejeli zakonodajo, ves ta čas pa bodo izvajali pilotne projekte, prek katerih bodo proučevali spremembe, ki jih ta pristop prinaša v prakso z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami. Potrebna bo izvedba standardizacije in ustreznih certificiranj strokovnjakov.