Legalizacija nepremičnine po novem gradbenem zakonu

V praksi investitorji pogosto prehitevajo z gradnjo objekta in pričnejo z izvajanjem, še preden je pridobljeno gradbeno dovoljenje, ali pa ga sploh ne nameravajo pridobiti. Z gradnjo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali neskladno gradnjo ne tvegamo le plačila kazni in rušitve. Neupoštevanje predpisov pri gradnji ima lahko tudi neposredne posledice na naše zdravje in varnost, predstavlja pa lahko tudi tveganje za okolje, skladnost s prostorskimi akti in splošno kvaliteto bivanja nas vseh.

Točnega podatka, koliko nedovoljenih gradenj ta hip prekriva naše ozemlje, ni. Po podatkih gradbene inšpekcije je brez gradbenega dovoljenja okoli 9000 gradenj, po ocenah pa je neskladnih gradenj v državi več sto tisoč.

Novi gradbeni zakon za nelegalne objekte ponuja več možnosti izrednih postopkov legalizacije, odvisnih od starosti in stopnje odstopanja. V nadaljevanju vam predstavljamo tri različne postopke legalizacije po gradbenem zakonu.

Legalizacija manjših odstopanj

Prva možnost legalizacije, ki jo ureja gradbeni zakon, se nanaša na objekte, ki so pred uveljavitvijo gradbenega zakona sicer zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, ampak je gradnja neskladna. Dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in potrjene dokumentacije za njegovo pridobitev morajo izpolnjevati naslednje: Dopustna so manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, pod pogojem, da z gradnjo nismo posegali na druga zemljišča, objekt ne presega 0,3 m določenih gabaritov, ne vpliva na mnenja različnih mnenjedajalcev in ne spremeni objekta in njegove namembnosti. Za legalizacijo se vloži vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja, izdaja uporabnega dovoljenja pa pomeni, da objekt ni več nelegalen.

Legalizacija objektov zgrajenih pred letom 1998

Novi gradbeni zakon širi možnost legalizacije še na mlajše objekte, zgrajene pred 1. 1. 1998. Prejšnji zakon je omogočal legalizacijo starejših objektov zgrajenih pred letom 1068. Gradbeni zakon tako omogoča legalizacijo objektov, ki so zgrajeni brez GD pred 1. 1. 1998 in ki od tega datuma obstajajo v enakem obsegu z enako namembnostjo na istem mestu. Zahtevi za legalizacijo se predloži dokazilo o pravici gradnje in dokaz o obstoju stavbe pred 1. januarjem 1998. Dovoljenje ne bo izdano, če gre za nevaren objekt, kar lahko odloči gradbeni inšpektorat.

Z izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja sicer nastopi zakonska domneva, da objekt ni več nelegalen ali neskladen in da ima v času veljavnosti dovoljenja tudi uporabno dovoljenje.

Legalizacija po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta

Zadnja oblika legalizacije v gradbenem zakonu je namenjena objektom, ki niso dovolj stari, da bi se legalizirali na način iz prejšnjega odstavka. Pogoj za takšno legalizacijo je, da je objekt zgrajen pred uveljavitvijo gradbenega zakona. Medtem ko je rok za vložitev zahteve za legalizacijo pri prejšnjih postopkih časovno neomejen, pa se za legalizacijo objektov iz te točke lahko vloži le do 17. 11. 2022.

Po gradbenem zakonu se mora zahtevi predložiti obsežno in natančno definirano dokumentacijo, pripravljeno s strani pooblaščenega arhitekta. Upravna enota v primeru ugoditve zahteve izda odločbo, s katero se šteje, da ima objekt ustrezno uporabno dovoljenje in ni nelegalen.

Viri:
http://www.mop.gov.si