Montažne hiše, koliko je življenjska doba?

V Sloveniji prevladuje klasična gradnja, tudi zaradi mišljenja, da moramo hišo graditi za generacije, ki prihajajo za nami. Tako nastajajo utrdbe grajene za stoletja, medtem ko v njih v najboljšem scenariju živimo manj kot 50 let. Če primerjamo količino montažnih hiš v primerjavi s klasično grajenimi, je montažnih zgolj odstotek, medtem ko je v zahodni Evropi delež znatno višji – med 20 in 30 odstotki. Res je, da začetki montažne gradnje niso bili najbolj kakovostni, kar pa se je z izkušnjami proizvajalcev močno spremenilo. Pri primerjavi klasične in montažne gradnje lahko primerjamo požarno in potresno varnost, življenjsko dobo, čas in zahtevnost gradnje, energetsko učinkovitost in možnosti pri oblikovanju arhitekture.

Montažna lesena gradnja in potres

Ker je les bolj elastičen material kot beton, se tako odziva tudi na tresenje tal. Možnost poškodb konstrukcije je zaradi elastičnosti manjša. Montažne hiše imajo v povprečju tudi do 5 krat manjšo težo, zaradi česar pri potresu nastajajo manjše sile na konstrukcijo. Tudi primeri montažnih hiš, ki so brez poškodb prestale potrese, kažejo potresno varnost lesene gradnje.

Montažna lesena gradnja in požar

Prepričanje, da je lesena gradnja neustrezna v primeru požara ne drži. Leseni nosilci debelejšega prereza v primeru požara zagotavljajo nosilnost toliko časa, da se lahko varno umaknemo iz objekta. Les tako v požaru ohranja nosilnost dlje časa kot beton in jeklo, saj ustvarja na svoji površini zoglenelo plast, ki sama ščiti pred ognjenimi zublji. Požarno varnost pri leseni montažni gradnji zagotavlja tudi vgradnja mavčno kartonskih plošč, ki ščitijo konstrukcijo pred ognjem v primeru požara. Na ohranjanje nosilnosti lesenih nosilcev med požarom nas opozarjajo tudi pogorišča na katerih po pogašenem požaru ostanejo le strešni nosilci.

Življenjska doba montažne lesene hiše

Tako kot klasično zidane hiše je tudi montažne treba redno vzdrževati oziroma obnavljati posamezne elemente. Bistvene razlike v vzdrževanju klasično zidane in montažne hiše ni, seveda ob predpostavki, da lastnik montažno hišo uporablja na primeren način. To pomeni, da v mrzlem letnem času poskrbi za zadostno ogrevanje in prezračevanje, redno pregleduje kritična mesta objekta, kjer lahko v konstrukcijo vdre voda, ter takoj popravi vse poškodbe. To, da je les pri pravilni uporabi obstojen gradbeni material dokazujejo stoletja stare tradicionalne slovenske hiše iz lesenih brun ali skeletne konstrukcije. Pri sodobnih montažnih lesenih hišah pa je konstrukcija še dodatno zaščitena pred temperaturnimi razlikami in vlago, kar bi teoretično moralo še podaljšati življenjsko dobo.

Znani proizvajalci lesenih montažnih hiš zagotavljajo, da je življenjska doba montažne hiše vsaj 50 let, z vgradnjo kakovostnih materialov in rednim vzdrževanjem pa lahko to obdobje še podaljšamo. Ker sestava elementov montažne hiše poteka pod kontroliranimi pogoji v tovarniškem obratu se zmanjša tudi možnost napak med samo gradnjo. Pri montažni gradnji zanesljivih proizvajalcev za razliko od klasičnih hiš dobimo tudi garancijo na stabilnost konstrukcije, ki je od 30 do 35 let.