Toplotne izgube, vpliv oblike hiše

O toplotnih izgubah skozi ovoj stavbe ponavadi začnemo razmišljati šele, ko se prične kurilna sezona in posledično spremljamo porabo energije potrebne za ogrevanje hiše. Na brezskrbne zimske mesece lahko najbolj vplivamo že v sami fazi zasnove objekta, ne samo z zadostno količino toplotne izolacije in premišljenim pozicioniranjem odprtin, ampak tudi s samim oblikovanjem volumna hiše. Preprosto pravilo pri zmanjšanju transmisijskih toplotnih izgub je, da zasnujemo hišo, ki ima pri enakem volumnu notranjih prostorov čimmanj zunanjih sten, to dosežemo s hišo preprostega, nerazgibanega volumna, kar rezultira v manjšem faktorju oblike.

Kaj je faktor oblike?

Faktor oblike je razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in neto ogrevano prostornino stavbe (ƒ(o) = A/V. (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah)

Teoretičen primer faktorja oblike za kocko s stranico 8m:

Površina je 6 x 8 x 8 = 384 m2

Volumen je 8 x 8 x 8 = 512 m3

faktor oblike je 384/512 = 0,75

Za enostavno dvokapnico bi bil faktor oblike nekoliko višji od 1, za bolj razgibane objekte še višji. Iz tega primera vidimo, da imajo hiše preproste kompaktne oblike manjši faktor oblike, in s tem manjšo površino fasade, ki je na stiku s hladno zunanjostjo. Zaradi manjše površine toplotne izolacije, pa je lahko kompaktna hiša tudi cenejša. Zelo nizek faktor oblike imajo posamezne enote stanovanja, saj imajo po navadi le dve stranici izpostavljeni zunanjim vplivom.

To ne pomeni, da ne moremo narediti hiše z razgibano obliko, ki bi bila energetsko učinkovita, le nekoliko več bomo morali investirati v toplotno izolacijo, posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi pravilni razporeditvi in kvaliteti stavbnega pohištva.